Gibanje.si | Izpopolnjevanja in izobraževanja | INN - supervizija

INN - supervizija

OBVESTILO: Vsi tečaji, ki jih organizira Gibanje d.o.o., so vodeni s strani MEDNARODNO PRIZNANIH INŠTRUKTORJEV, ker pomeni, da je cetrifikat , pridobljen na tečaju, veljaven tudi v tujini. Prav tako, so vsa izobraževanja vpisana v register izobraževanj na DFS.

Vključitev nevrodinamike v nevrorehabilitacijo

Ideja, da lahko periferni živci povzročajo bolečino se je razvila in zelo razširila po uporabi standardiziranih testov za prožnost živcev pri fizioterapevtih, ki so obravnavali ljudi z nevro-ortopedskimi problemi, kot Maitland, Elvery, Butler in Shacklock. Odkritje je odprlo nove možnosti za interpretacijo in obravnavo do tedaj nerešenih bolečih sindromov.  V obravnavi bolečine je bil napravljen velik korak naprej, kar je opisano v knjigi “Explain pain (Butler and Moseley). Kronične bolečine vodijo v spremembe v možganih, v tako imenovano centralizacijo, kot tudi razvoj novih sinaps. Če povzamemo, kronične bolečine vnesejo spremembe v celoten živčni sistem.
 

Kaj pa se dogaja z direktnim izpadom v centralnem živčnem sistemu? Možgani sami ne čutijo bolečine, tako da primarno pri teh okvarah ne najdemo bolečinskih znakov. Periferni živci direktno nimajo izpadov, zato takoj po nastanku izpada ne najdemo mišične atrofije. Raziskave so osredotočene na možgane in na poti, ki vodijo iz in v centralni živčni sistem.
 

Butler opisuje za zmanjšanje bolečine položaje, kjer živci niso napeti (“out of tension”-positions), Shacklock razbremenjen položaj ("unloading-postures"). Pri zmanjševanju bolečine se to lahko zgodi slučajno, avtomatično, ali pa kasneje namenoma. V nasprotju z nevrodinamičnimi testi kjer uporabljamo položaj maksimalnega raztega perifernih živcev, pri bolnikih po centralnih okvarah kot možganski kapi, poškodbi glave, krvavitvah, hipoksijah iščemo popolnoma sproščene položaje. Vsak posamezen spastični vzorec  lahko povežemo z nevrodinamičnim testom.
 

Po izpadu v živčnem sistemu bolnik v akutni fazi potrebuje počitek, manj gibanja, ne pa razteg ali vlek. Ti principi veljajo tako pri periferni kot pri centralni okvari.
 

Od tu ideja, da so se spastični vzorci razvili za razbremenitev in sprostitev prizadetih delov telesa. Pojavila se je nova ideja, da se spastičnost razvije, da se naučimo kako jo preprečiti in zdraviti. Obstaja logična razlaga zakaj borba proti patološkim vzorcem z zdravili ali raztegovanjem nista najbolj učinkovita. Bolj uspešna je uporaba kontrolirane motorične aktivnosti, selektivnega mišičnega dela, učenje uporabe prizadete strani že od začetka izpada pod vodstvom terapevta, ki oblikuje in podpira program vaj individualno in pomaga vzdrževati sistem v sproščenem stanju. To je za močno vzdražen živčni sistem najboljši način rehabilitacije.

Trenutno ni razpisanega nobenega termina.

pogodbeno sodelujemo z zavarovalnicami